AKTUALNO

Aerovizija je tudi letos sodelovala pri izjemno zanimivem in pomembnem projektu meritev saharskega peska, črnega ogljika, aerosolov nad Južnim Atlantikom. Sodelovali smo z Univerzo v Novi Gorici, ESA - Evropsko vesoljsko agencijo, ameriško NASA, Grško ASKOS, nemškim TROPOS.

Za inštalacijo znanstvene opreme, in meritve smo tudi letos uporabljali eksperimentalno letalo Advantic-WT10 Research.

Raziskave so potekale med 6.9. in 21.9. 22

Namen raziskav je ugotavljanje količin trdih delcev, ki potujejo preko Atlantika in segrevanje atmosfere, ki jih ti delci povzročajo in s tem intenzivirajo nastanek in gibanje hurikanov.

Več informacij na www.worldgreenflight.com 

AEROVIZIJA d.o.o. se po analizah za leto 2020 tako uvršča v najvišji razred AAA. Bisnode je letos med vsemi gospodarskimi subjekti izluščil zlata bonitetno odlična podjetja (podjetja, ki po novem failure score modelu najvišji razred AAA dosegajo tri leta zaporedoma).

V Sloveniji med vsemi 177. 562 registriranimi podjetji, razred zlatega bonitetnega odličja dosega zgolj 4,4% podjetij.

Gre za prestižno edicijo zlate bonitetne odličnosti in visoko priznanje poslovne odličnosti, ki jo družba Bisnode AB podeljuje na evropski ravni. 

Podjetja, ki izkazujejo bonitetno odličnost, predstavljajo najbolj zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji, tako strankami, kupci, dobavitelji, kot tudi zavarovalnicami, bankami ter drugimi poslovnimi partnerji. Certifikat je evropsko priznan in razpoznaven.

Zaupanje in verodostojnost sta danes redki lastnosti. Podjetje Aerovizija d.o.o. je na podlagi odličnega poslovanja že četrto leto zapored prejelo certifikat. S tem ponovno dokazujemo, da spadamo v najvišji razred bonitetne odličnosti v Sloveniji.

Kataster javnih zelenih površin je javna evidenca, ki poleg splošnih podatkov vsebuje tudi kategorizacijo javnih zelenih površin, to je način njihove ureditve in vrsta zasaditve. 

Namen izdelave katastra je, da se v čim večji možni meri popišejo in prikažejo vse javne površine v mestni občini. 

Zato za vas ugodno in kvalitetno izdelamo ortofoto načrte, izjemne ločljivosti, od 2 cm naprej. V praksi to pomeni, da boste na posnetu prepoznali objekt v velikosti 2 cm.

Takšen kataster se lahko v bodoče stalno dopolnjuje in spreminja, odvisno od obsega in dejanskega stanja javnih površin, ter lahko služil za pripravo vsakoletnega programa vzdrževanja in upravljanja z javnimi površinami, kot tudi za finančni izračun sredstev potrebnih za izvajanje opravil.

Nekateri primeri uporabe ortofoto načrta, izjemne ločljivosti:

- urejanje in čiščenje zelenih javnih površin 

- urejanje in čiščenje utrjenih javnih površin 

- urejanje in vzdrževanje cvetličnih nasadov 

- čiščenje ribnikov v parku in vodotokov 

- čiščenje pločnikov  

- vzdrževanje in nameščanje urbane opreme (koši za smeti, klopi, stojala za kolesa, nosilci za zastave ter druge podobne opreme) 

»Ozemlje Slovenije označuje gosta rečna mreža, ki znaša v povprečju 1,33 km/km2. Od skupne dolžine 26.989 km tekočih voda, jih je 10.000 km ali 37 % hudourniških. Le 40 slovenskih rek je daljših od 25 km, njihova dolžina pa pomeni petino skupne dolžine tekočih voda« (Kolbezen, 1998: 140).

Glavni vir onesnaževanja površinskih vodotokov so viri točkovnega onesnaževanja. Organsko onesnaževanje izvira v manjši meri iz naravnega okolja, neprimerno večji vir pa so industrijske in komunalne odpadne vode ter meteorne vode z urbanih površin. 

Pregled onesnaženja površinskih vodotokov z IR kamero je enostavno, hitro in zanesljivo.

Za gorska jezera v Sloveniji je dolgo časa veljalo, da niso izpostavljena onesnaževanju tako kot nižinska jezera. Podrobnejše raziskave v zadnjem desetletju pa so pokazale, da je vpliv človeka močan tudi v tako oddaljenih predelih.

(vir: Anton Brancelj Dr., doc., Nacionalni inštitut za biologijo)

V podjetju Aerovizija d.o.o. smo posneli trinajst gorskih jezer, ki jih Nacionalni inštitut za biologijo raziskuje. 

Daljinsko zaznavanje je postopek pridobivanja informacij o objektu, območju ali pojavu na daljavo z analizo podatkov pridobljenih s pomočjo naprav, ki s tem objektom, območjem ali dogodkom niso v neposrednem stiku.

Daljinsko zaznavanje temelji na absorpciji, odboju in prepustnosti svetlobe na opazovani površini. Uporabimo ga za posredno pridobivanje informacij o opazovanem površju. S posebnimi kamerami posnamemo fotografije odboja različnih svetlobnih valovanj, s katerimi na koncu pridobimo celovito sliko površja. Slike so lahko preproste, posnete v valovnem pasu, kot jih ima navadna rdeča-zelena-modra kamera (RGB) (slika 1) ali pa bolj kompleksne, posnete s snemalniki z večjo svetlobno ločljivostjo oziroma z multispektralnimi in hiperspektralnimi kamerami (slika 2,3).

Slika 1

Slika 2

Slika 3

Te kamere delujejo v osnovi kot navaden fotoaparat. Leča usmeri svetlobo na svetlobni detektor, ki je lahko film ali svetlobno tipalo pri digitalnem fotoaparatu. 

Pri multispektralnem snemanju ima kamera vgrajeno prizmo, ki žarek razdeli v njegove svetlobne komponente in te zadenejo svetlobni detektor. V kameri je uporabljenih več detektorjev, ki ujamejo tisto valovno dolžino, na katero so najbolj občutljivi. Drugi tip kamer je zasnovan kot mreža več posamičnih kamer, kjer je vsaka kamera specializirana za zaznavanje določenega pasu valovnih dolžin. 

Hiperspektralno snemanje pa lahko zajame več kot 200 zelo ozkih pasov valovnih dolžin. Te kamere pogosto imenujemo slikovni spektrometri. Pri tem za vsako rastersko celico na sliki pridobimo informacijo o spektru svetlobe, ki ga površje oddaja. 

S hiperspektralnim snemanjem ustvarimo veliko količino podatkov, kar je lahko problematično z vidika prenosa le-teh, npr. od satelita do Zemlje. Zato hiperspektralne meritve velikokrat izvajamo iz letal in jih kasneje obdelamo. 

V podjetju Aerovizija d.o.o. v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije izvajamo daljinjsko zaznavanje stanja vegetacije. Hiperspektralni system, ki ga uporabljamo tvorita dve kameri. Prva kamera (VNIR) beleži odboj svetlobe v območju med 400-980 nm, medtem ko z drugo kamero (SWIR) beležimo odboj v bližnje in kratkovalovnem infra rdečem območju, med 950-2500 nm. Povprečna spektralna ločljivost kamer je 5 nm, kar omogoča, da lahko kasneje s slikovno analizo določamo posamezne elemente opazovanja in tudi njihova stanja. Prostorska ločljivost je pogojena z višino in hitrostjo snemanja. V našem primeru lahko v običajnih pogojih snemanja zagotavljamo ločljivost manjšo od 0,5 m. 

Podjetje Aerovizija d.o.o. je na podlagi odličnega poslovanja že tretje leto zapored prejelo certifikat bonitetne odličnosti.

AAA Bonitetna ocena odličnosti predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost gospodarskih subjektov in ponosni smo, da smo se s trdim, poštenim in kakovostnim delom ponovno uvrstili med najboljša in najbolj zanesljiva podjetja v Sloveniji. Že tretje leto zapored dosegamo mednarodni standard bonitetne odličnosti in se s tem uvrščamo v zlati razred bonitetne odličnosti.

Problem onesnaženja s črnim ogljikom je bistveno večji, kot smo pripravljeni prizanti. Industrijska obremenjenost okolja je manjši del problema in lažje rešljiv kot splošni promet in individualno ogrevanje, saj so rešitve povezane s spremembo miselnosti in načina življenja vseh nas. Sladkor in sol dajeta hrani dober okus, a vendar ubijata. Onesnažen zrak ustvarja čudovite sončne zahode, a vendar ubija.
5. februarja 2019 ob 9.00 bo na to temo znanstveno-strokovni posvet na Filozofski fakulteti v Ljubljani.